Ameriški predsednik Donald Trump je med potjo s Floride v Washington razkril, da je s člani ameriškega kongresa opravil pogovore o uvedbi strožjih sankcij proti Ruski federaciji. Trump, ki je praznike preživel na svojem posestvu Mar-a-Lago, je svojo namero poostritve ukrepov predstavil novinarjem na krovu predsedniškega letala. Do teh napovedi prihaja v času povečanih napetosti in predhodnih ultimatom, ki jih je Bela hiša naslovila na uradno Moskvo glede razrešitve konflikta v Ukrajini. Poleg ruskega vprašanja se je Trump dotaknil tudi razmer na Kubi, ki jo je opisal kot državo, ki je tik pred propadom. Hkrati je izrazil dvom o trditvah, da naj bi Kijev izvedel napad na rezidenco ruskega predsednika, s čimer je zavzel previdno stališče do nekaterih obtožb, ki prihajajo s strani Kremlja. Njegove izjave nakazujejo na stopnjevanje pritiska Washingtona na zunanjepolitičnem področju, zlasti v odnosu do držav, ki jih ameriška administracija dojema kot destabilizacijske dejavnike.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal možnost uporabe vojaške sile proti Kolumbiji, ki jo je označil za državo v resnih težavah. Izjave, ki jih je podal na krovu predsedniškega letala Air Force One, sledijo stopnjevanju napetosti po neuspešnem vdoru v sosednjo Venezuelo. Trump je kolumbijskega predsednika Gustava Petra ostro napadel in ga obtožil neposredne vpletenosti v proizvodnjo ter prodajo kokaina na ameriški trg. Po besedah ameriškega predsednika Petrova oblast ne bo trajala več dolgo, saj naj bi bile razmere v državi nevzdržne. Grožnja z vojaško operacijo predstavlja drastično zaostritev ameriške zunanje politike do te latinskoameriške države, ki je bila zgodovinsko tesna zaveznica ZDA v regiji. Odnosi so se močno poslabšali že oktobra 2025, ko je Washington prekinil finančno pomoč Bogoti, Trump pa je Petra že takrat označil za nezakonitega preprodajalca drog. Sedanja retorika nakazuje, da Bela hiša ne izključuje več neposrednega posega, s katerim bi poskušala ustaviti tok prepovedanih substanc in odgovoriti na regionalno nestabilnost.

V Združenih državah Amerike so se po zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil razpltele ostre notranjepolitične razprave. Graham Platner, demokratski kandidat za senat iz zvezne države Maine, je pozval k množičnemu odporu proti po njegovih besedah nemoralnemu in gnusnemu dejanju Trumpove administracije. Platner, ki uživa podporo progresivnega krila stranke, je operacijo označil za primer gangsterizma, ki spodkopava mednarodne norme. Hkrati je Demokratski nacionalni odbor (DNC) začel zbirati sredstva v znak protesta proti prijetju Madura in njegove soproge Cilie Flores. Dogajanje sledi januarski vojaški operaciji, v kateri so ameriške posebne enote v Caracasu zajele Madura, ki ga Washington obtožuje narkoterorizma. Medtem ko administracija predsednika Donalda Trumpa opravičuje dejanje kot nujno za vzpostavitev demokracije in pregon kriminala, demokrati opozarjajo na zavajanje kongresa o načrtih v Venezueli. Napetosti med strankama se stopnjujejo pred prihajajočimi vmesnimi volitvami, saj kritiki administracije trdijo, da gre za kršitev suverenosti tuje države, medtem ko zagovorniki poudarjajo legitimnost pregona obtoženega diktatorja.

Predsednik komisije Sveta federacije za informacijsko politiko Aleksej Puškov je kritično ocenil nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede domnevnega ameriškega uspeha v Venezueli. Ruski senator je v svojem sporočilu na družbenem omrežju Telegram poudaril, da bi se tisto, kar Washington trenutno interpretira kot zunanjepolitični triumf, dolgoročno lahko sprevrglo v pravo katastrofo. Puškov trdi, da so Trumpove navedbe o uspešnem posredovanju oziroma vplivu na venezuelsko politično vodstvo prenagljene in tvegane. Ruski uradnik je izpostavil, da bi agresivna politika Združenih držav Amerike do Venezuele lahko povzročila destabilizacijo celotne regije. Po mnenju Moskve takšni premiki Washingtona ne prinašajo trajnih rešitev, temveč zgolj poglabljajo krizo. Puškov je še posebej poudaril, da so spektakularne izjave o zmagoslavju pogosto v nasprotju z dejanskim stanjem na terenu, kar bi se ameriški administraciji v prihodnosti lahko maščevalo. Ruska diplomacija prek Puškova tako ponovno izraža nasprotovanje vmešavanju v notranje zadeve latinskoameriških držav.

Madžarska je bila edina država članica Evropske unije, ki ni podprla izjave visoke predstavnice EU za zunanjo politiko Kaje Kallas glede razmer v Venezueli. Dokument je bil objavljen na spletni strani Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS).

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v telefonskem pogovoru za revijo The Atlantic izjavil, da Venezuela morda ne bo zadnja država, ki bi bila podvržena ameriškemu posredovanju. Trump je s tem namignil na možnost nadaljnjih zunanjepolitičnih posegov, hkrati pa je znova izpostavil svojo željo po priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike. Po njegovih besedah ZDA močno potrebujejo to strateško severnoatlantsko ozemlje. Izjave so takoj sprožile oster odziv danske politike. Danska premierka Mette Frederiksen je kategorično zavrnila kakršna koli pogajanja o prodaji otoka in ameriškega predsednika pozvala, naj preneha z grožnjami oziroma pritiski. Incident je povzročil nove napetosti v diplomatskih odnosih med Washingtonom in Kopenhagnom, saj Danska poudarja, da Grenlandija ni naprodaj in da so takšne ambicije v sodobni diplomaciji nesprejemljive. Trumpova retorika nakazuje na nadaljevanje agresivne zunanje politike, ki ne izključuje neposrednih intervencij v suverenih državah.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v nedeljo pojasnil, da več ključnih agencij Združenih držav Amerike, vključno z zunanjim ministrstvom, obrambnim ministrstvom in pravosodnim ministrstvom, trenutno neposredno sodeluje pri upravljanju Venezuele. Po njegovih besedah gre za usklajeno prizadevanje celotnega nacionalnovarnostnega aparata države, ki aktivno izvaja politiko do te latinskoameriške države z namenom stabilizacije razmer oziroma doseganja strateških ciljev. Operacija, ki jo Rubio opisuje kot skupinsko delo, vključuje tesno sodelovanje med Pentagonom in drugimi vladnimi službami, kar kaže na visoko stopnjo vpletenosti ameriške administracije v notranje zadeve Venezuele. Rubio je poudaril, da je cilj teh prizadevanj jasen, čeprav podrobnosti o trajanju takšnega načina upravljanja niso bile v celoti razkrite. Gre za neposredno potrditev vloge ZDA pri oblikovanju prihodnosti Venezuele po obdobju dolgotrajne politične in gospodarske krize.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v nedeljskem pogovoru za televizijo NBC izjavil, da bo Kuba naslednja država, proti kateri bodo Združene države Amerike usmerile svoje dejavnosti po izvedbi operacije proti Venezueli. Rubio je poudaril, da se tamkajšnji komunistični režim nahaja v resnih težavah, kar Washingtonu odpira prostor za ostrejše ukrepanje. Izjave so bile podane v oddaji Meet the Press, kjer je Rubio jasno nakazal, da administracija predsednika Donalda Trumpa načrtuje stopnjevanje pritiska na Havano z namenom spremembe političnega sistema na otoku. Čeprav podrobnosti o prihodnjih ukrepih niso bile razkrite, napovedi kažejo na premik k agresivnejši strategiji v Latinski Ameriki. Gre za nadaljevanje politike izolacije komunističnih režimov v regiji, ki jo Rubio, sam kubanskega rodu, zagovarja že dlje časa. Analitiki ocenjujejo, da bi to lahko pomenilo nove ekonomske sankcije ali dodatno podporo opozicijskim gibanjem na Kubi.

V grškem političnem prostoru se je razplamtel oster spor med opozicijo in vlado premierja Kiriakosa Micotakisa glede dogajanja v Venezueli. Nekdanji premier Aleksis Cipras in drugi opozicijski voditelji so Micotakisu očitali politično strahopetnost ter preveliko podredljivost zaveznikom po njegovih izjavah o vojaški operaciji Združenih držav Amerike v tej latinskoameriški državi. Opozicija trdi, da vlada z napadi na Ciprasa zgolj prikriva svojo nezmožnost obrambe nacionalnih interesov in kršitev mednarodnega prava. Kritike so se stopnjevale po uradnih odzivih iz palače Maksimos, ki so jih v Ciprasovem krogu označili za politično vulgarne in polne teorij zarot. Po mnenju opozicijskih strank se grška vlada neustrezno odziva na vojaško posredovanje v Venezueli, s čimer naj bi ogrozila ugled Grčije kot zagovornice mednarodne zakonitosti. Spor poudarja globoko polarizacijo v grški politiki, kjer se zunanjepolitična vprašanja pogosto uporabljajo za notranjepolitična obračunavanja med vladajočo Novo demokracijo in opozicijsko Sirizo.

V nemškem mestu Düsseldorf se je zbralo približno 240 protestnikov, ki so izrazili nasprotovanje ameriški zunanji politiki in vojaškim grožnjam usmerjenim proti Venezueli. Dogodek odraža širšo pozornost, ki jo nemška javnost namenja trenutnemu političnemu in humanitarnemu dogajanju v tej južnoameriški državi. Udeleženci shoda so z napisi in vzkliki opozarjali na nevarnost zunanjega vmešavanja v notranje zadeve Venezuele. Protesti so potekali mirno, organizatorji pa so poudarili pomen suverenosti in diplomatskega reševanja sporov namesto uporabe sile ali gospodarskih sankcij, ki jih uvajajo Združene države Amerike.

Francoski predsednik Emmanuel Macron se je v zadnjih dneh znašel pod plazom kritik domače politične javnosti in nekdanjih zaveznikov zaradi svojega odziva na ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri je bil zajet Nicolás Maduro. Kritiki, med katerimi je najglasnejši nekdanji premier Dominique de Villepin, Macronu očitajo odgovornost za "politiko podrejanja" Združenim državam Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa. Medtem ko so nekateri evropski voditelji, kot sta britanski premier Keir Starmer in nemški kanclerski kandidat Friedrich Merz, ob padcu Madurovega režima poudarili nujnost spoštovanja mednarodnega prava, je Macron dejal le, da se "seznanja" s koncem diktature, kar je v Franciji sprožilo obtožbe o izdaji diplomatske neodvisnosti. Opozicija na levici in del predsedniškega tabora sta izrazila nerazumevanje nad dejstvom, da se Macron ni opredelil do nezakonitosti ameriškega vojaškega posredovanja na tujem ozemlju. Villepin je predsednikovo držo označil za "neodgovorno" in "slepo za realnost", ter namignil, da Macron poskuša pridobiti naklonjenost Washingtona na račun mednarodnih pravnih norm. Situacija je v Franciji sprožila širšo razpravo o vlogi države v mednarodnih odnosih in njeni sposobnosti ohranjanja avtonomne zunanje politike v senci ameriških interesov. Macronov poziv k "mirnemu in demokratičnemu prehodu" po mnenju kritikov ne opravičuje molka ob načinu, na katerega je bila izvedena aretacija izvoljenega, čeprav spornega, voditelja tuje države.

Britanski predsednik vlade Keir Starmer je v današnji izjavi za javnost poudaril, da London pozorno spremlja hitro spreminjajoče se razmere v Venezueli. Starmer je pojasnil, da želi britanska vlada pred podajo končnih ocen pridobiti vsa ključna dejstva in celovito razumeti okoliščine nedavnih dogodkov. S tem se je neposredno odzval na vprašanja o morebitni obsodbi ali podpori ukrepom, ki so jih v državi izvedle Združene države Amerike. Premier je izrecno poudaril, da Združeno kraljestvo ni bilo vključeno v operacije ameriške strani. Kljub temu je Starmer ponovno izrazil zavezanost svoje države k spoštovanju mednarodnega prava in demokratičnih načel. Po njegovih besedah je trenutno ključno vzdržati se prehitrih sodb, dokler ne bo na voljo vseh potrebnih informacij o posledicah ameriškega posredovanja. Britanska diplomacija se bo po navedbah Downing Streeta še naprej zavzemala za stabilnost v regiji, vendar ob popolni suverenosti pri odločanju o lastnih zunanjepolitičnih stališčih.

Ameriški predsednik Donald Trump je po izvedbi nočnih vojaških napadov in zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura izjavil, da bodo Združene države Amerike upravljale Venezuelo vse do vzpostavitve varnega in ustreznega prehoda oblasti. Trumpova administracija je Madura prepeljala v ZDA, kjer se bo spopadel s kazenskimi obtožbami, kar pomeni dramatično zaostritev ameriške zunanje politike v regiji. Predsednik je poudaril, da so ZDA pripravljene na dolgotrajno stabilizacijo države. Vojaška intervencija je sprožila mešane odzive znotraj Republikanske stranke, kar bi lahko vplivalo na enotnost stranke v volilnem letu. Medtem ko večina republikancev podpira zajetje Madura, kritični glasovi znotraj stranke, vključno z Marjorie Taylor Greene, opozarjajo, da Trump s tem opušča svojo doktrino 'Najprej Amerika' (America First). Kritiki trdijo, da takšno posredovanje služi interesom velikih korporacij in bank, namesto ameriškemu ljudstvu, kar bi lahko povzročilo notranjepolitična trenja pred novembrskimi volitvami.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstopil v leto 2026 sredi stopnjevanih napetosti znotraj lastne stranke in napovedi pravnih porazov na vrhovnem sodišču. Nekdanji strateg Bele hiše Steve Bannon je ostro kritiziral predsednikove grožnje Iranu in jih označil za kopiranje politike Hillary Clinton in Samanthe Power. Bannon trdi, da Trumpova retorika o pripravljenosti na vojaško posredovanje v podporo iranskim protestnikom sledi metodam, ki jih je Trump v preteklosti sam zavračal. Istočasno se znotraj republikanske stranke krepi upor proti predsednikovi absolutni dominanci. Odhajajoči kongresnik Don Bacon je javno pozval svoje kolege, naj prenehajo delovati kot Trumpovi podrejenec in začnejo izvajati ustavni nadzor nad izvršno vejšo oblasti. Bacon meni, da bi močnejši kongresni nadzor izboljšal politike na področju carin in pomoči Ukrajini. Dodatne težave za administracijo napovedujejo pravni analitiki, ki pričakujejo, da bo vrhovno sodišče ZDA, kljub konservativni večini, v letu 2026 zadalo Trumpu vrsto pravnih porazov, predvsem glede vprašanj državljanstva po rojstvu, enostranskih carin in poskusov razrešitve odbora guvernerjev Federalnih rezerv.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je v začetku leta 2026 sprožila niz potez, ki korenito posegajo v ameriški socialni in institucionalni sistem. Med najbolj odmevnimi ukrepi sta načrtovana rušitev zvezne stavbe Wilbur J. Cohen v Washingtonu, ki velja za simbol socialne varnosti, in zamrznitev zveznih plačil za otroško varstvo vsem zveznim državam. Slednji ukrep Bela hiša utemeljuje s preprečevanjem domnevnih goljufij, kritiki pa v njem vidijo ogrožanje socialne mreže milijonov Američan. Hkrati se Trumpova ekipa na vrhovnem sodišču bori za razširitev predsedniških pooblastil nad neodvisnimi agencijami, kar bi mu omogočilo neposreden nadzor nad institucijami, kot je Zvezna komisija za trgovino (FTC). Politično napetost stopnjujejo tudi notranji razkoli; nekdanji svetovalec Steve Bannon je predsednika obtožil prevzemanja zunanjepolitične doktrine demokratov glede Irana, medtem ko se znotraj republikanske stranke krepijo skrbi, da agresivno zbiranje sredstev za Trumpove super PAC-e izčrpava finance za prihajajoče vmesne volitve. Napetosti se širijo tudi na mednarodno raven, saj Trumpovi zavezniki stopnjujejo retorične napade na londonskega župana Sadiqa Khana.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump se je znašel pod plazom kritik lastnih zaveznikov in svetovalcev zaradi svojih zunanjopolitičnih stališč ter domnevnih finančnih nepravilnosti. Nekdanji svetovalec Steve Bannon je Trumpa obtožil uporabe političnih metod Hillary Clinton, potem ko je predsednik napovedal pripravljenost na vojaško posredovanje v Iranu v primeru nasilnega zatiranja tamkajšnjih protestov. Kritikam se je pridružila tudi kongresnica Marjorie Taylor Greene, ki je izjavila, da so takšne grožnje v nasprotju z načeli neintervencionizma, za katera so volivci glasovali na volitvah leta 2024. Obenem so se pojavili resni očitki o zlorabi zveznih sredstev preko zakona o odškodninskih zahtevkih (FTCA). Trump naj bi zahteval 230 milijonov dolarjev odškodnine zaradi preiskav o ruskem vmešavanju in hrambi tajnih dokumentov, medtem ko njegovi zavezniki vlagajo zahtevke za posameznike, ki so bili obsojeni zaradi vdora v Kapitol 6. januarja 2021. Republikansko stranko dodatno vznemirjajo poročila, da Trumpov super PAC 'MAGA Inc.' s svojo agresivno kampanjo črpa sredstva, ki bi morala biti namenjena vmesnim volitvam, hkrati pa naj bi donacije prejemal od bogatih posameznikov v zameno za politične usluge.